Predšolska vzgoja je sistemsko in vsebinsko del vzgojno-izobraževalnega sistema.

Naši cilji so: pestrejša in raznovrstnejša ponudba na vseh področjih, uravnoteženost področij in možnost poglabljanja na posameznem področju, drugačnost in izbira v nasprotju s skupinsko rutino, zagotavljanje individualnosti, ozaveščanje skupinskih razlik, kakovost medsebojne interakcije.

Delo s predšolskimi otroki je strokovno delo, ki ni vpeto v ozke okvire, saj je predšolsko obdobje čas burnega razvoja in pridobivanja izkušenj.

Naloga strokovnih delavcev vrtca je zagotoviti vzgojno okolje, ki otroka motivira in nudi podporo za proces učenja. Vzgoja poteka po načelih demokratičnosti, pluralizma, avtonomnosti, strokovnosti in odgovornosti zaposlenih, enakih možnosti za otroke in starše, upoštevanja različnosti med otroki, pravice do izbire in drugačnosti ter ohranjanja ravnotežja med raznimi vidiki otrokovega telesnega in duševnega razvoja.

Program, ki ga pojmujemo kot organizacijo življenja in dela, se izvaja od prihoda do odhoda zadnjega otroka. Vzgojno delo načrtujemo z letnim delovnim načrtom vrtca in letnim delovnim načrtom posameznega oddelka. Vzgojiteljica in pomočnica vzgojiteljice vzgojno delo tedensko in dnevno načrtujeta,  izvajata  in evalvirata. Pri načrtovanju se vzgojiteljice in pomočnice povezujejo. Načrtovanje posameznih dejavnosti poteka tudi  med oddelki in v samem vrtcu.

O samem delu vzgojiteljica in pomočnica obveščata starše po oglasni deski in na roditeljskih sestankih.

Pri načrtovanju se zavedamo pomena prikritega kurikula, slednji namreč zajema elemente vzgojnega vplivanja na otroka. Taka posredna vzgoja je pogosteje učinkovitejša od neposrednih vzgojnih dejavnosti, saj gre za t. i. rabo pohvale,  graje, različna pravila, rutinske dejavnosti, komunikacijo.

V predšolskem obdobju ima poseben pomen igra, saj je le-ta za otroka prijetna, ga notranje motivira ter je način razvoja in učenja v predšolskem obdobju. Otrokom ponudimo različne dejavnosti in vsebine glede na njihove razvojne potrebe, sposobnosti, želje, interese in možnost izbire med alternativnimi dejavnostmi; otroci so aktivni udeleženci procesa, saj se učijo na osnovi izkušenj oz. interakcije.